Tag Archives: performativni dogodki

MRI MS, My Regular Imaging of Multiple Self

V četrtek 24. decembra 2015, šest mesecev po vzpostavitvi spletne postaje www.artsofself.com, bo v Novi Gorici izpeljana pilotna izvedba projekta MRI MS, My Regular Imaging of Multiple Self

 

KAJ?
Zadnja produkcija Umetnosti Sebstva (US): 35-minutni performativni dogodek, ki temelji na doživeti izkušnji. Preko zrcaljenja, ki vodi v katarzo, »MRI MS« osebam z multiplo sklerozo in njegovim bližnjim pomaga transformirati strah, žalost in nemočnost v Zanos, Odločnost in Zaupanje. Od tu se lažje spoprimemo z življenjskimi izzivi. Steza samoopolnomočenja in zdravljenja je izrisana.

KAKO?
Za razliko od individualnih umsko ALI telesno centriranih terapij, ki se povečini izvajajo v polju privatnega, »MRI MS« fenomen multiple skleroze obravnava javno in v stičišču medosebnih odnosov. Soočenje s seboj in z boleznijo poteka skozi prizmo umetniškega performansa.

ZAKAJ?
Ni dovolj, da se zasuk v zavesti izvrši zgolj v osebah z multiplo sklerozo. Transformacija je najbolj efektivna, ko poseže v prepričanja, navade in vrednote njihovih ljubljenih. Ob spremembi miselnih vzorcev, situacije pridobijo nove pomene. Drugačno tolmačenje sebe in sveta se odraža tudi v vedênju, ki postane sodelovalno ter k rešitvam usmerjeno.

 

povzetek MRI MS2

 

Flattr this!

Obrobni zapisi priprav na začetek turneje US

Kako umetnik sebstva preživlja čas pred nastopom svojega darovanja javnosti?

Kako ustvarjalec US preživlja dneve pred začetkom turneje performativnih dogodkov, prve, ki jo je kdajkoli opravil?

Dokler se nisem osebno znašla v tej situaciji, nisem vedela. Odgovor se je – kot vsi pristni, doživeti odgovori – prikazal in razvil skupaj z izkušnjo.

Zadnja dva dneva sem preživela, tako da sem:

1. Deaktivirala jutranjo budilko na telefonu,

Jutranji alarm je sicer usklajen z mojim notranjim bioritmom (navadno se zbujam nekaj minut preden budilka zapoje), a ker je ta bioritem vendarle krojen precej oprijeto, sem razlahljala njegove šive ter zavestno preprečila vsako morebitno interferenco z naravnim redom svojega razmišljujočega telesa.

2. Lenobno poležavala na balkonu,

Sončne žarke sem, za razliko od običajnega, lovila brez knjižnega gradiva med rokami. Zgolj ob zvezku in kemiku na dosegu roke za beleženje morebitnih utrinkov, ki bi me v času brezskrbnega počitka na soncu lahko obiskali. In bilo jih je obilo!

3. Prebirala svoje najljubše pravljice iz otroštva,

Branje pravljic je bila dopolnila dejavnost ležanja na postelji in gledanja v strop. Med plavanjem po čar(ob)nih svetovih pripovedk za otroke sem odkrivala jasnovidnost zaresnih pravljičarjev ter moč besed in domišljije.

4. Se spominjala vseh dragocenih ljudi in krasnih trenutkov, ki sem jih preživela v njihovi družbi,

5. Obujala Podoživljala emocije trenutkov, ko sem čutila se zavedala, da živim in ustvarjam alkemijo vsakdanjega življenja.

Če zgostim svojo izkušnjo nepredpriprav na Pot kzdravljenja na tri ključne besede, so to: počitek, užitek, sanjarjenje.

Na svidenje na Poti,

Jatun

P.S. V izogib ustvarjanju dezinformacij, poudarjam, da je spokojnost, ki se ji trenutno prepuščam, rezultat trimesečnega kovanja in glajenja  svojega sebstva na dnevni bazi.

Flattr this!

Jutranje misli dne 23.6.15

O tehnologiji jutranjih misli

Kakšen je potek performativnih dogodkov umetnosti sebstva? Zakaj so potrebni trije večeri za izpeljavo enega performativnega dogodka? Je na tri srečanja razvlečeno dogajanje res potrebno? Kaj pa, če nimam na voljo treh dni in se lahko udeležim zgolj enega izmed performativnih večerov? Je v tem primeru sploh smiselno, da pridem in kako naj se odločim, kdaj pridem? (23.6.15)

Performativni dogodek US najbolje opišem kot tridnevni cikel preobrazbe, oziroma kot splošen prehodni obred sodobnega tipa, kjer je prvi večer posvečen »otresanju«: mišičnih zakrčov, gibalno-miselnih avtomatizmov, zadušenih emocij in strahov; drugi »kreiranju« : postavljanju in posodabljanju lastnega osebnega in kolektivnega sebstva; zadnji, tretji večer pa »rajanju«: praznovanju in prakticiranju doseženega.

Tridnevni cikel se začne s praznjenjem neželenega in nekoristnega, ki smo ga hranili (beri pitali) v preteklosti in ki ga sedaj hranimo (beri nosimo) v svojih razmišljujočih telesih. Prvo  srečanje je namenjeno sproščanju požrtih krikov, zgoltanih replik in vprašanj ter ozaveščanju miselno-gibalnih tenzij. Če podam metaforo, je prvi večer čas oranja, preobračanja in razkrivanja sebstva. Opravilo, ki je sorodno kopanju in rahljanju zemlje, pripravi prsti na uspešno setev. Kjer je zemlja, po kateri rijemo, naše razmišljujoče telo: njegovo celičje, živčevje in njegovi potenciali spreminjanja. Naslednji večer je njegovo logično nadaljevanje in služi snovanju novega, drugačnega, boljšega. To je čas preizkušanja in oblikovanja bolj koristnih in zadovoljujočih modelov (so)bivanja in reflektiranja. Čas formiranja boljše delujočih vedenjskih vzorcev in besednih iger. Čas gibčnih prevalov in ustvarjalnih preobratov lastnega psihičnega in kolektivnega sebstva. Cikel se sklene na dan nedelje z rajanjem, ki podpre in aktualizira opravljeno porajanje samih sebe. Tretji večer je namenjen praznovanju: uživanju ob deljenju in preizkušanju naučenega in storjenega. Vidimo, da je performativni dogodek US  proces, ki preobrača oporišča, morišča in trebišča naše biti. Gre za operacijo, ki zahteva posebno pozornost in čas, da se izvrši in zaiskri v vsej svoji potencialnosti. Od tu razumemo, zakaj so trije večeri lahko še prekratki.

Performativnega dogodka US se namreč ne udeležiš kot opazovalec. Umetnosti sebstva ne predvidevajo in ne poustvarjajo občinstva: megle, inertne, vojažerske publike. Vsak prisostvovalec je soustvarjalec, sopotnik transformativnega procesa v nastajanju. Performativnega dogodka umetnosti sebstva se lahko udeležiš le kot akter, ki se je pripravljen naučiti in učiti: o sebi, drugih in svetu. Kaj natanko in koliko boš odnesel od te izkušnje je nepredvidljivo. Kar je vežno, je tvoje stanje pripravljenosti na spremembe. In zavedanje, da je vse kar se zgodi, prav, saj kategoriji »narobe« in »napačno«  ne obstajata. To je vse, kar potrebuješ vedeti, za participacijo v performativnem dogodku US. Tudi če se performativnega cikla udeležiš večkrat, ga vsakič doživiš prvič. Ker je prisotnih preveč spremenljivk in svobode, da bi doživel reprizo.

Lahko pa se zgodi, da je učinek prvega srečanja tako močen, da ga drugi dan še nisi pripravljen stopnjevati do naslednje faze: etape kreiranja, saj potrebuješ več časa za praznjenje. Nasvet, ki ga dajem je, da je vedno smiselno prisluhniti svojim občutkom in intuiciji. V kolikor se še ne čutiš pripravljenega za snovanje novega, potem je boljše, da se zadržiš v območju otresanja starega, nekoliko dlje. Nič narobe ni v tem, ravno nasprotno. To je znak, da se aktivno osvobajaš od bremen in nekoristnih vzorcev. Znak, da si sprožil proces reprogramiranja in opolnomočenja samega sebe. V taki situaciji vam svetujem, da me po potrebi in želji kontaktirate in da ciklus preobrazbe nadaljujejte šele takrat, ko se nanj čutite pripravljeni.

V kolikor bi se radi udeležili celotnega ciklusa,  a vam to, zaradi časovnih omejitev, ni omogočeno, vam svetujem, da si izberete dan, ki sovpada z vašimi trenutnimi interesi in željami. V kolikor vas zanima doživeti performativni dogodek v njegovi celoti, je smiselno, da sledite časovnemu sosledju njegovega poteka. Vsak večer pa doseže neko svojo celoto tudi kot posamezen dogodek. Je kakor krilo triptiha, kjer je vsako krilo posebej zaključena umetnina, a doseže svojo maksimalno realizacijo in čar(ob)nost šele ob prisotnosti vseh členov umetniškega dela.

 

Avtor triptiha je OrgaNick.

 

Flattr this!