US SO, KER NISO

“Ko pravimo, da vrednosti ustrezajo konceptom, to seveda pomeni, da so koncepti skozi in skozi diferencialni, da niso definirani pozitivno s svojo vsebino, temveč negativno s svojimi odnosi z drugimi členi v sistemu. Najbolj natančno jih označimo, če rečemo, da so to, kar drugi niso.”

(Ferdinand de Saussure: Predavanja iz splošnega jezikoslovja, Ljubljana , 1997: 132)

 

V čem so Umetnosti Sebstva (US) prav posebna reč.

ZA RAZLIKO OD:

PLATONSKIH ARHETIPSKIH MODELOV SEBSTVA, ki koncipirajo slike in sence nekoč, v davnini izgubljenega raja, ustvarjalci US ne stremimo k vračanju v nek oddaljen in nedoločen rajski »nazaj«: konstrukt človeških projekcij, hrepenenj in propagand. Namesto oziranja v nebulozni nazaj opazujemo in soustvarjamo konkretni, v danem trenutku in prostoru nastajajoči sedaj.

Prezenca razmišljujočega telesa v sedanjosti je pravzaprav tisti stadij zavesti, ki omogoča potovanje duha skozi čas in njegovo kreativno poseganje tako v preteklost kot v prihodnost. Zato ne delimo in ne poustvarjamo vere  v zaključenost in vsemogočnost arhetipov, saj smo sami njihovi soustvarjalci. To kar raziskujemo in odkrivamo so neizrabljeni potenciali predindividualnega, njegove nepresahljive možnosti postajanja. Zanimajo nas zakonitosti naravne človeške kulture, kjer je kultura eksemplarna naravna zmožnost in edini naravni habitat jezikovne živali, ki nosi ime človek.

Ergo: Prakse duha (US) se osredotočajo na aktualni moment kot žarišče potencialnosti in kreativnosti. Praktikante (in sopotnike) privedejo v metastanje dejavne navzočnosti, ki omogoča psihično in kolektivno rekreiranje sebstva. Ali veš, da beseda »eden«, ki se v slovenščini uporablja tudi kot sinonim za raj,  v judovski mitologiji pomeni “tu in zdaj”?

 

DUHOVNIH, NEW AGE FILOZOFIJ, ki se osredotočajo na notranjost človeka in na dosego nirvane v samoti, mirovanju in tišini, US potencirajo zavest v razmišljujočem telesu v gibanju znotraj občih situacij in s poudarkom na medsebojnih odnosih. Ne uporabljajo mističnih referenc in afektivnih procedur, ki vsebujejo besede in dejanja izven občega polja razumevanja. Dogmatično mišljenje in indoktrinacijo nadomeščamo s kritičnim preizpraševanjem in dvomom (kažipot k resnici).

Ergo: Umetnosti Sebstva niso duhovne prakse , ampak prakse duha. Duhu namenjajo dnevno pozornost in mu omogočajo, da se svobodno izraža: v vsakdanjih kontekstih in skupaj z drugimi.

 

SODOBNIH UMETNIŠKIH PRAKS, ki umetniška dela dajejo na ogled v umetelnih, interesno ali razredno profiliranih habitatih: galerije, festivali, gledališča, umetniški sejmi in muzeji, US procese svojih raziskovanj delijo s svetom na stvarnih in virtualnih javnih površinah z visoko stopnjo dostopnosti. Singularnost performativnih dogodkov US je tudi ta, da ne proizvajajo dokončanih in dokončnih umetniških del (predstav). Zaradi svoje metastabilnosti, nepredvidljivosti in nedefiniranosti ne zavzamejo in nočejo zavzemati oblike zaključenega blaga oziroma izdelka. US prav tako ne uveljavljajo statusov romantično-obsedenega ali genialno-kreativnega umetnika. Si že opazil(a), kako se pojem kreativnost danes vse bolj enači s podjetništvom?

Ergo: Umetnosti Sebstva so nad in zunaj umetniške prakse, ki zagovarjajo načelo, da v vsakem posamezniku ždi speča genialna kreativnost, ki jo zmoremo prebuditi in krepiti z uporabo določenih tehnologij. Potemtakem se mit umetnika razblini, sodobna umetnost pa prikaže v svoji stvarni podobi, brez blišča z žarometi ustvarjene avre. Zaradi markantnih razlik v smotru in načinu delovanja, US delujejo izven umetniško in zgolj v javnih, čim bolj neinstitucionaliziranih prostorih in situacijah.

 

GLEDALIŠČA ZATIRANIH, ki gledališke tehnike uporablja v izven gledališke namene, kot orodje za družbene spremembe, pri US ni igranja oziroma hlinjenja, da smo nekdo drug v nekem drugem času in prostoru. Vse kar počnemo in občutimo je resnično, v živo doživeto, neplanirano in spontano. Vse osebe, ki jih »jezdimo« (utelesimo) med praksami duha so del nas samih. Ker ni pretvarjanja, ni stereotipizacije. V nasprotju z nevidnim gledališčem (tehnika gledališča zatiranih s predhodno pripravljeno vsebino in potekom igre, ki se izvaja v javnem prostoru brez vnaprejšnje vednosti publike), intervencije US niso nikdar prikrite ali zrežirane.

Ergo: V performativni različici US ni skrivanja, maskiranja, niti mimikrije. Pri performativnem dogodku gre za prepuščanje duhu in javno darovanje samega sebe. Ti se razkrivaš, z vsem tveganjem in z vso odgovornostjo, ki jo takšni akti implicirajo.

 

FITNESA, AEROBIKE IN REKREATIVNIH PLESOV, ki se osredotočajo na krepitev zgolj fizičnega telesa, US razvijajo psihofizične spretnosti celotnega organizma: navzočo prezenco, imaginacijo, pretočnost, prožnost, ravnotežje in mišični tonus. Ples duha ne koristi koreografije: vsi gibi, trzljaji in impulzi izvirajo iz telesa in služijo sproščanju mišičnih in čustvenih tenzij, ki jih naša telesa skladiščijo. Praktikanti ne potrebujejo nikakršnega predznanja, saj je vse, kar je potrebno storiti, sprostiti umski nadzor nad telesom.

Ergo: Gibalne tehnologije US so primerne za vse, ne glede na aktualno metastanje svojega psihofizičnega telesa. Krepijo stabilnost in gibčnost razmišljujočega telesa v celoti.

 

PSIHOLOGIJE IN PSIHIATRIJE, ki iregularna obnašanja in neželene miselno-telesne impulze patologizira kot duševno bolezen, US človeka obravnavajo celostno in sistemsko, v kontekstu posameznikove transindividualne oblike življenja: skrb zase, medosebni odnosi, dnevne navade, strahovi, potrebe.

Ergo: US presegajo ozkost psihološko centriranih obravnav in diagnostičnih opredelitev. Panoramski pristop US razširi obzorje pozornosti in razvodeni potrebo po moralističnem pripisovanju krivde. Praktikante skušajo pripeljati do vedenja in razkritij, ki jim omogočajo samostojno odpravo težav in porajanje samega sebe.

Skupnost US je vedno na razpolago za mentorstvo in podporo novim praktikantom. 

 

ŠOLSKIH, ZDRAVSTVENIH IN SVETOVALNIH INSTITUCIJ, ki vzpostavljajo dihotomične pare po vzorcu nadrejeni-z-znanjem-in-avtoriteto na eni strani in pomoči-potreben-podrejeni na drugi: učitelj-učenec, zdravnik-bolnik, socialni oskrbovalec-varovanec, US uveljavljajo načela samopomoči in samozdravljenja. Na voljo je tudi mentorstvo (coaching), ki ga izvajajo izkušenejši praktikanti. Proces učenja in opolnomočenja je vzajemen in temelji na neformalnih pristopih izobraževanja. Pozornost je usmerjena k dnevni rutini, prehranjevalnim in delovnim navadam ter odnosom.

Ergo: Ariadnina nit US je načelo: »Vse kar potrebuješ, iščeš, si želiš… že imaš.« Aplicirano na proces izboljšanja svojega psihosomatskega stanja: »Moje razmišljujoče telo ima vse resurse, da se samo pozdravi /nauči / opolnomoči.« Tehnologije US nudijo aktivnosti in orodja za izvajanje samo-opolnomočenja, samozdravljenja in rehabilitacije.

Skupnost US je vedno na razpolago za mentorstvo in podporo novim praktikantom. 

Flattr this!

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *