BESEDNJAK

Pomen in reference strokovne terminologije, ki se uporabljajo na tem blogu.

 


COMMUNITASTermin, ki ga zakonca Turner v svojih študijah o antropologiji rituala uporabljata za označevanje nestrukturirane skupnosti enakopravnih posameznikov, ki je tipična za prehodna obredja.

CONA UDOBJA (tudi “območje konforta”): Območje, kjer posameznik povsem obvladuje veliko večino aktivnosti in situacij.

Management Training - Confort zone

DISPOZITIV: Koncept, ki ga je razvil Michel Foucault za označevanje organizacijskih struktur, ki usmerjajo védenja in vedênja posameznika in skupnosti. Dispozitiv je, rečeno z Agambnom: »Dobesedno vse kar ima zmožnost ujeti, usmerjati, oblikovati, nadzorovati in zagotavljati geste, vedenja, mnenja in diskurze živih bitij.« (Giorgio Agamben: “Kaj je dispozitiv?”, Problemi 2007, 23.)

DUH: Izvorno sebstvo v vsej svoji nedovršenosti in potencialnosti.

DUHOVODENOST: Polastitev duha – oblika avto hipnoze, ki posameznika popelje v stanje telesne meditacije v gibanju – ki jo dosežemo s sprostitvijo umskega nadzora nad našim razmišljujočim telesom.

GLEDALIŠČE ZATIRANIH: Gledališče zatiranih (Theatre of the Oppressed – TO) je razvil brazilski gledališki pedagog Augusto Boal (1931-2009) in predstavlja obliko popularnega, na skupnosti temelječega izobraževanja, ki gledališče uporablja kot orodje za družbene spremembe na individualni, lokalni in globalni ravni.

INDIVIDUACIJA: Princip, po katerem nastaja posamezno bitje ali stvar.

JEZDENJE DUHA: Sinonim za duhovodenost.

MAJEVTIKA: Sokratska oblika dialoga, kjer se k resnici (vedenju) približuješ preko metode postavljanja vprašanj in odgovorov. Tudi »babiška metoda« ali veščina porajanja samega sebe.

MEDIJSKOGEOGRAFSKI: Kar raziskuje vplive specifičnega medija na način izražanja, izbor vsebine ter na odnose, ki jih takšna komunikacija proizvaja.

PARRHESIA: Za pomen antično grškega termina parrhesia glej Michel Foucault: Neustrašni govor (Ljubljana, Založba Sophia, 2009)

PREDINDIVIDUALNO: Biološka podlaga vrste, se pravi organi čutenja, gibalni aparat, zaznavne sposobnosti, iz katere izhaja vsa potencialnost človeške vrste. Generična biološka oprema, ki je ni mogoče oposamezniti.

PSIHOGEOGRAFIJA: Študij o učinkih geografskega okolja, naravnega ali umetnega, na človeka in njegov neposreden vpliv na obnašanje posameznika v tem prostoru.

RAZMIŠLJUJOČE TELO: Človeško telo kot nedeljiv skupek duha, uma in telesa v konstantnem nastajanju in spreminjanju.

SKRB ZASE: Princip vodenja življenja, ki ga mora posameznik vzpostaviti v odnosu do samega sebe, drugih in sveta kot umetnost bivanja.

TELO BREZ ORGANOV: Telo v predindividualnem nastajanju, očiščeno avtomatizmov, dolžnosti in strahov. Skovanka francoskega umetnika Antonina Artauda,  ki je navdihnila številne teorije v sodobni filozofiji. Deleuze in Guattari sta jo v skupni knjigi Anti-Ojdip uporabila kot enega svojih osrednjih filozofskih konceptov.

TRANSIDIVIDUALNO: Za teorijo transindividualnega glej Gilbert Simondon: L’individuation psychique et collective (Paris, Aubier, 1989), v italijanščini: L’individuazione psichica e collettiva (Milano, Derive Approdi, 2006)

VIA NEGATIVA: Prakso “via negativa” je razvil in utemeljil poljski režiser in reformator gledališča Jerzy Grotowski. Gre za metodo urjenja igralca, s katero naj bi igralec odkrival in premagoval ovire, ki mu preprečujejo, da bi dosegel popolno psihofizično skladnost. Praktični primer: igralec se ne sprašuje “kako naj predstavim občutek šibkosti” ampak “kako se ne smem obnašati, če želim doseči pristno utelešenje omenjenega čustva.”

Flattr this!

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *